Kaj smo na konferenci Tech Genius Lab izvedeli o trendih na družabnih omrežjih

Facebook, Instagram, YouTube in ostala družabna omrežja ljudem ponujajo različne vsebine in informacije na enem mestu. Facebook je postal platforma za prebiranje novic, spremljanje aktualnih dogajanj po vsem svetu in deljenje teh informacij ter je šele na koncu tisto, za kar je bil prvotno ustvarjen, tj. za lažjo medsebojno komunikacijo. YouTube je knjižnica videoposnetkov in informacij, s katero se danes merijo uspehi bodisi pesmi, videospota, vloga bodisi športnega posnetka. Instagram pa je vizualna platforma, ki nam ponuja milijone čudovitih fotografij od vsepovsod.
V torek, 22. 1. 2019, smo bili v Tehnološkem parku Ljubljana na konferenci Tech Genius Lab o trendih na družabnih omrežjih, ki jo je organiziral Huawei Slovenija. V nadaljevanju preberite, kaj smo tam slišali.

Trendi v medijski potrošnji

Andraž Zorko iz podjetja Valicon je s statističnimi analizami predstavil trende v medijski potrošnji. Aktualni trendi kažejo na veliko rast uporabe družabnih omrežij ter spremenjeno vlogo radia in televizije. V Sloveniji smo priča rasti uporabnikov Facebooka, Instagrama in Pinteresta, medtem ko je Twitter v zadnjih nekaj letih izgubil oz. še izgublja uporabnike. Slovenci smo aktivni predvsem na Facebooku in Instagramu, na Twitterju pa je več kot tretjina vseh slovenskih računov neaktivnih. Televizija je izgubila mesto primarnega medija in ima vse bolj postransko vlogo. Medtem ko smo na telefonih, je v ozadju prižgana televizija, da ni tišine, ampak da nekaj brenči, je povedal Andraž.

Večina ogledov na YouTubu je izvedena prek mobilnega telefona

Slovenska ‘YouTuberka’ oziroma ustvarjalka vsebin na YouTubu Tjaša Deu je povzela pomembnost uporabe mobilnih telefonov, saj so kar tri četrtine ogledov na njenih kanalih izvedene prek mobilnih telefonov. YouTube ima danes več kot milijardo uporabnikov, kar je več kot tretjina vseh uporabnikov spleta. Statistika tudi kaže, da ima YouTube pri mlajših generacijah več gledalcev kot katerakoli TV-mreža v ZDA. Tjaša je predstavila tudi nekaj novosti na YouTubu. Na kanalu je dodan razdelek zaznanih težav, kjer je navedeno, za katere aktualne težave vedo pri YouTubu in kaj lahko ustvarjalec vsebin naredi, da jih odpravi (prej je bilo to mogoče najti le na kakšnem forumu). Dodali so tudi metriki Impressions in CTR, ki sta v veliko pomoč ustvarjalcem pri ugotavljanju, kaj naredi video uspešen oziroma gledljiv. Dodali so tudi sistem, ki prepozna, če je nekdo ponovno naložil tvoj video. Ko se na YouTubu pojavi video, ki je sumljivo podoben tvojemu, te platforma opozori, da ga preveriš, in če ugotoviš, da gre za tvoj posnetek, ga prijaviš in posledično ga zbrišejo s platforme. Tjaša je pojasnila, kaj je trending in kako se posnetek uvrsti v to kategorijo. Trending je lokaliziran, kar pomeni, da, če je nekaj trending v ZDA, to ne pomeni, da je to trending tudi v Sloveniji. Na trending naj bi se uvrstili posnetki, ki imajo v prvih urah po objavi nenormalno visoko število ogledov in ki si jih ogledajo ljudje, ki drugače ne gledajo tovrstnih vsebin oziroma ne spremljajo tega ustvarjalca vsebin.

Zlata pravila všečne fotografije

Predstavitvi trendov na YouTubu je sledilo predavanje Igorja Rosine, urednika revije Digitalna kamera, ki se je osredotočil na zlata pravila všečne fotografije. Poudaril je, da je fotografija izjemno pomembna, sploh na družabnih omrežjih, saj v veliki meri že nadomešča pisano besedo. Na Instagramu pa brez slikovnega ali video gradiva sploh ne moremo ničesar objaviti. Igor je poudaril, da nas ne sme biti strah poigravati se s svetlobo in z drugimi parametri. Povedal je tudi, da tisto, kar nas pritegne na prvo žogo, ponavadi pritegne tudi ljudi oziroma našo ciljno skupino, in da je pri fotografiji manj več. Manj kot fotografija pove, več prostora pusti človeški domišljiji in to je tisto, kar dela fotografijo všečno.

Prijemi, ki delujejo na Instagramu

Zoran Leban Trojar, ustanovitelj enega izmed najbolj prepoznavnih profilov na Instagramu pri nas IGslovenia, ki ima prek 87 tisoč sledilcev, je predstavil praktičen primer uspešne komunikacije na Instagramu. Na profilu IGslovenia, ki je bil ustanovljen pred približno šestimi leti, se zbirajo fotografije lepot Slovenije. Od odprtja profila do danes se je na njem zbralo že več kot 600 tisoč fotografij s ključnikom #igslovenia. Zoran je predstavil, kaj dela objavo na Instagramu uspešno in koliko dela je potrebnega, da prideš do zavidljivega števila sledilcev in njihovih interakcij. Poudaril je, da je treba za resno in močno prisotnost na spletu uporabljati vsaj dve družabni omrežji. Na glavni platformi se objavlja večino informacij (npr. Facebook), druga pa naj bo podporna, kjer se objavljajo nevsakdanje stvari, recimo dogodek, izlet, team building.
Z Instagramom se je veliko lažje povezati z ljudmi izven svojih obstoječih stikov, saj je za razliko od Facebooka, ki je bolj lokalen, Instagram bolj mednaroden. Za doseganje zadovoljivih rezultatov interakcij z objavo je na Instagramu najbolj pomembna vsebina. Ta mora biti pomembna za vaše sledilce oziroma za vašo publiko. Po objavi se delo na Instagramu zares šele začne, saj ni dovolj, da vsebino objavite in potem zaprete platformo. Ker Instagramov algoritem zaznava dejavnost vašega profila in če po tem, ko objavite, porabite še 10 minut za komentiranje in všečkanje, vam Instagramov algoritem sam v majhni meri pomaga do večjega števila interakcij, saj zazna, da je vaš profil aktiven in da ne gre za robota, ki upravlja s profilom.
Zoran je poudaril tudi pomembnost # oz. ključnikov. Najbolj pomembno je raziskati, kateri ključniki povečajo doseg in število interakcij objave glede na našo vsebino. Priporoča tudi, da poleg splošnih ključnikov uporabimo tudi nekaj specifičnih (takih z manj sledilci), ki so pomembni za našo objavo. Tako bomo lažje in hitreje prišli na vrh strani dotičnega ključnika in posledično povečali število svojih sledilcev.

Zlata pravila ustvarjanja video vsebin

Nato smo prisluhnili priljubljenemu vlogerju pri nas Cirilu Komotarju, ki pa je bil z nami žal samo prek posnetka, saj se je mudil v Barceloni. V kratkem video nagovoru je predstavil pet pravil, ki se jih sam drži pri ustvarjanju svojega vloga. Ta so pozitivna energija, tehnična brezhibnost opreme, večplastno razmišljanje o zasnovi videa, potek videa in občutek za zgodbo ter priprava na delo in raziskovanje. Če se želiš resno ukvarjati z ustvarjanjem video vsebin, se je treba v vsebino in pripravo zares poglobiti, saj na dolgi rok prostora za improvizacijo ni, je izpostavil Ciril. Video mora biti privlačen za gledalca, ves čas ga moraš držati v nekem pričakovanju. Poudaril je tudi, da mora biti vloger konsistenten in slediti rdeči niti, saj se drugače gledalec/sledilec prehitro izgubi v morju manj pomembnih informacij in ga ključno sporočilo ne doseže.
Predavanje o ustvarjanju video vsebin sta nato v živo zaokrožila prvi obraz Huaweija Slovenija Uroš Miklavčič, ki je poudaril, kako pomembno je, da ima vsak video oziroma vlog svoje sporočilo, ki ga moramo prenesti gledalcem, ter snemalec in monter video vsebin Peter Jenko, ki se pri video ustvarjanju drži treh pravil – informativnost, sproščenost in zabavnost.

Ali morala odleti, ko cekin zadiši?

Sledila je še okrogla miza z naslovom Ali morala odleti, ko cekin zadiši?, na kateri so se sodelujoči – tehnološki novinar Anže Tomič, blogerka in TV-voditeljica Ana Žontar, lepotna modna in travel blogerka Ajda Sitar, vloger in TV-voditelj Jože Robežnik, strateg za družabna omrežja Matej Špehar ter ustanoviteljica in direktorica agencije Sidera Urška Ambrož – pogovarjali o morali objavljanja na družabnih omrežjih. Strinjali so se, da mora imeti vplivnež kritičen pogled in določeno mero zadržanosti pri objavljanju na družabnih omrežjih.