Različni načini plačevanja marketinških in PR-storitev

V agencijah smo pogosto deležni vprašanj, na kakšen način obračunavamo svoje storitve. Spodnjih pet načinov plačevanja je najbolj pogostih v odnosu med stranko in komunikacijsko agencijo, po izkušnjah pa najpogosteje prihaja do prvih treh. Pri mesečnem pavšalu, ki je še vedno precej priljubljen, je treba opredeliti obseg dela ali SOW (Scope of Work), vendar mora agencija pred sklenitvijo pogodbe izračunati, koliko delovnih ur bo porabila za predvideno delo, da ne bi prihajalo do dodatnih delovnih ur in s tem »zastonjskega« dela, ki agencijo vodi v denarne izgube. Pri ostalih dveh – urna postavka in plačilo po posameznih storitvah/aktivnostih – pa je obračunavanje enostavno, saj stranka in agencija že vnaprej vesta cene storitev.

Mesečni pavšal

Dogovor za mesečni pavšalni znesek je običajno ugoden način tako za stranko kot agencijo. Stranka dobi nižjo ceno, ker se je dogovorila za celoten paket storitev, agencija pa redne prilive in s tem stabilen denarni tok. Pomembno je, da se obe strani vnaprej dogovorita, kaj vključuje celotni paket storitev, ki je del mesečnega pavšalnega zneska: na primer določeno količino storitev ali aktivnosti v roku enega meseca, določeno število delovnih ur posameznih strokovnjakov agencije, določen obseg rezultatov, ki jih je mogoče doseči.

Urna postavka

Agencije imajo vnaprej določeno ceno delovne ure za vsakega svojega strokovnjaka in v večini primerov znajo predvideti, koliko njegovih delovnih ur je potrebnih za izvedbo določenega projekta. Urna postavka je po navadi dražja kot mesečni pavšalni znesek, vendar stranki omogoča enostavno povečevanje ali zmanjševanje sodelovanja agencije. Cene imajo po navadi tudi posebno postavko za krizno komuniciranje, ki je od 50 do 100 odstotkov višja od redne cene urne postavke. Če se sprašujete zakaj, je odgovor zelo preprost – najem vrhunskih strokovnjakov v primeru krize pomeni, da morajo ti nemudoma vso pozornost posvetiti vašemu problemu. In čas je denar.

Plačilo po posameznih storitvah/aktivnostih

Agencija skladno s svojim cenikom pripravi ponudbo za določeno storitev/aktivnost, za katero po izvedbi izda račun. Storitve/aktivnosti so lahko enostavne, kot so pisanje, prevajanje in distribucija sporočil za javnost, ali bolj kompleksne, kot je organizacija konference za novinarje ali poslovnega dogodka.

Plačilo po uspešnosti

Pri projektu se najprej opredelijo pričakovani KPI-ji (Key Performance Indicator – ključni indikatorji uspešnosti), pavšalna cena za doseženih 100 odstotkov rezultatov ter višje (bonus) in nižje (malus) plačilo. Če agencija doseže slabše rezultate od pričakovanih, dobi nižje plačilo, in če preseže pričakovane rezultate, seveda dobi večje plačilo. Ta model je zapleten in precej nehvaležen. Po navadi se ga sklene s tistimi strankami, ki imajo dobro uveljavljene in zelo natančno opredeljene metode ocenjevanja kampanj in znajo realistično postaviti svoja pričakovanja. Če ste se dogovorili za pavšalni znesek, je to možnost naknadno nemogoče izvesti, saj praviloma ne morete zahtevati denarnega nadomestila v primeru nedoseganja zastavljenih rezultatov. V nasprotnem primeru bi imela agencija pravico, da vam zaračuna višji znesek za vsak mesec, v katerem bi rezultate presegla.

Agencijska provizija

Agencije običajno svojih storitev ne zaračunavajo kot provizijo, ampak se le-ta plača samo na storitve tretjih oseb.

Primer: agencija za vas organizira dogodek. Storitve/aktivnosti, ki so potrebne za organizacijo dogodka, vam bo agencija zaračunala po enem izmed zgoraj navedenih modelov. Organizacija dogodka bo obračunana kot posebna postavka, provizijo pa vam bo agencija zaračunala na storitve ostalih deležnikov ali podizvajalcev – tretjih oseb. Praviloma provizija, ki običajno znaša med 3 in 10 odstotki ni zaslužek, ampak pokriva stroške bančnih transakcij, računovodskih stroškov in obresti. Če se želite proviziji izogniti, se lahko odločite, da sami neposredno plačujete podizvajalcem. Tako boste imeli popoln nadzor nad stroški, agencija pa manj pritiska na svoj denarni tok.